Svetovni dan voda 2024 - 22. marec: Voda za mir

(gradivo ZN)

Datum objave: četrtek, 21. marec 2024

Vsako leto na svetovni dan voda poteka ozaveščanje in spodbujanje k ukrepanju v boju proti vodni in higienski krizi. Obeležujemo ga 22. marca pod okriljem Združenih narodov. Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu voda nosi geslo »Voda za mir«.

Voda lahko zagotovi mir ali zaneti konflikt. Če vode primanjkuje ali je onesnažena ali če ljudje nimajo dostopa do vode oziroma če do nje nimajo dostopa vsi, lahko pride do napetosti med skupnostmi in državami.

Več kot 3 milijarde ljudi po vsem svetu je odvisnih od voda, ki prečkajo državne meje, vendar od 153 držav, ki si delijo reke, jezera in vodonosnike s svojimi sosedami, zgolj 24 držav poroča, da imajo sklenjene sporazume o sodelovanju za vse skupne vode. Ker se vpliv podnebnih sprememb povečuje, je znotraj držav in med državami nujno sodelovanje pri varovanju in ohranjanju našega najdragocenejšega vira. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini in degradaciji okolja.

Ključna dejstva

• 2,2 milijarde ljudi še vedno nima varne pitne vode, vključno s 115 milijoni ljudi, ki pijejo površinsko vodo (WHO/UNICEF, 2023).
• Približno polovica svetovnega prebivalstva se sooča s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta (IPCC, 2022). Po pričakovanjih bodo te številke še narasle, k čemur bodo prispevale podnebne spremembe in rast prebivalstva (WMO, 2022).
• Zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji je celinska voda, ki je na voljo za uporabo, podnebne spremembe pa ogrožajo še to zalogo. V zadnjih dvajsetih letih so se celinski vodni rezervoarji, vključno z vlažnostjo tal, snegom in ledom, krčili po 1 cm na leto, kar ima hude posledice za vodno varnost (WMO, 2021).
• Podnebne spremembe, rast prebivalstva in vedno večje pomanjkanje vode bodo ogrozile oskrbo s hrano (IPCC, 2014), saj večina porabljene celinske vode, kar v povprečju pomeni 72 odstotkov, odpade na uporabo v kmetijstvu (ZN-Voda, 2023).
• V zadnjih 50 letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo na vodo vezane nesreče in so vzrok za 70 odstotkov vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami (Svetovna banka, 2022).
• V državah, kjer se odvijajo dalj časa trajajoči konflikti, imajo otroci do 15. leta v povprečju trikrat več možnosti, da bodo umrli zaradi diaroične bolezni, ki je posledica pomanjkanja varne vode, sanitarij in higiene, kot zaradi oboroženih spopadov (UNICEF, 2019).
• Kar 60 odstotkov svetovnih celinskih vodnih tokov so čezmejne vode. 153 držav ima ozemlje vsaj v enem od 310 čezmejnih porečij in jezer ter je popisalo 468 sistemov čezmejnih vodonosnikov (ZN-Voda, 2023).
• Zgolj 24 držav poroča, da so vsa čezmejna porečja urejena s sporazumi o sodelovanju (ZN-Voda, 2021).
• Koristi naložb v vodo in sanitarije odtehtajo stroške, saj te lahko prinese boljše rezultate na področju zdravja, storilnosti, okolja in družbe. Vsak dolar, vložen v vodo in sanitarije, ustvari 4,3 dolarja. (ZN-Voda GLAAS, 2014). Pri čezmejnih rekah in vodonosnikih je to zlasti povezano s proizvodnjo elektrike s hidroenergijo, upravljanjem poplav in suš, kakovostjo vode in varovanjem ekosistemov.

Aktivnosti za svetovni dan voda pod okriljem Združenih narodov koordinira združenje agencij ZN-Voda, vodi pa en ali več članov in partnerjev združenja ZN-Voda, ki imajo ustrezen mandat. Temo vnaprej predlaga ZN-Voda, razglašena pa je obenem z letno objavo poročila Združenih narodov o svetovnem razvoju voda, ki ga v imenu združenja ZN-Voda objavi UNESCO. Njegovo pripravo koordinira Unescov Svetovni program za ugotavljanje stanja voda (WWAP). V letu 2024 je tema svetovnega dneva voda »Voda kot vzvod miru«, naslov poročila o razvoju svetovnih voda pa je »Voda kot vzvod miru in blaginje«. Kampanja ob svetovnem dnevu voda se preprosto imenuje »Voda za mir«.

Kaj nam slogan »Voda za mir« sporoča?

• Če sodelujemo pri skrbi za vode, ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost na ekstremne vremenske dogodke ter pomagamo prebivalstvu omiliti podnebne spremembe in se prilagoditi nanje.
• Javno zdravje in blaginja, prehranska veriga in energetski sistem, ekonomska storilnost ter okoljska integriteta, vse to je odvisno od dobro delujočega in pravično upravljanega vodnega kroga. Z drugimi besedami, nediskriminacija in enakost pri zagotavljanju dostopa do vode in sanitarij pozitivno vplivata na celotno družbo.
• Mirno sodelovanje pri vprašanju voda se lahko preslika v mirno sodelovanje na vseh področjih. Če sodelujemo pri usklajevanju človekovih pravic in potreb vseh, lahko voda predstavlja silo za stabiliziranje razmer in katalizator za trajnostni razvoj.
• Skozi leta je bilo zaradi voda veliko več primerov sodelovanja kot konfliktov, vendar lahko storimo še veliko več. Delovati moramo na podlagi spoznanja, da voda ni samo vir, ki ga uporabljamo in si ga poskušamo pridobiti, ampak tudi človekova pravica, neločljivo povezana z vsemi področji življenja.
• Različni uporabniki vode na lokalni in državni ravni, zlasti vodovodna, komunalna in energetska podjetja, pridelovalci hrane in gospodarstvo, morajo pri sodelovanju uporabljati pristop integriranega upravljanja vodnih virov ter spodbujati krožno gospodarstvo, ki ljudem zagotavlja človekove pravice.
• Države morajo na ravni porečij skleniti sporazume in vzpostaviti ustanove za mirno upravljanje vodnih virov, ki prečkajo mednarodne meje. Sodelovanje pri čezmejnih vodah je ključno za mir in blaginjo. Vlade morajo sodelovati dvostransko, regionalno ali globalno, na primer tako, da podpišejo in implementirajo Vodno konvencijo Združenih narodov in Konvencijo o vodnih tokovih Združenih narodov.
• Vsi moramo odigrati svojo vlogo. Kot posamezniki smo lahko varčni pri uporabi vode, s čimer zmanjšujemo obremenitev okolja in vodne infrastrukture. Prav tako lahko od izvoljenih predstavnikov, podjetij, organizacij in drugih zahtevamo, da izpolnjujejo svoje zaveze in obljube glede vode. Na delovnih mestih lahko skrbimo za to, da se vse naše dejavnosti izvajajo odgovorno ter na način, ki varuje vodne vire in ekosisteme v skladu z zakonodajo.
• Pri vprašanju voda moramo vsi združiti moči in uporabljati vodo za mir, s čimer postavimo temelje za stabilnejšo prihodnost z več blaginje.

Kako je lahko voda povezana s konflikti in nestabilnimi razmerami?

Voda je pogosto del konflikta. Na primer:

1. Voda je lahko sprožilec, ko trčijo interesi različnih uporabnikov vode, vključno z državami in pokrajinami, in se zanje zdi, da so nezdružljivi, ali ko količina in/ali kakovost vode upade, kar lahko vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov.

2. Voda je lahko orožje v oboroženem spopadu (ki ga uporabijo tako vladne kot nevladne sile) kot sredstvo, s katerim pridobijo ali ohranijo nadzor nad ozemljem in prebivalci, ali kot sredstvo za izvajanje pritiska nad nasprotniki.

3. Voda je lahko žrtev konflikta, ko so vodni viri, vodni sistemi ali uslužbenci komunalnih podjetij namenoma ali posredno žrtve ali tarče nasilja. Napadi na civilno infrastrukturo, med drugim na vodne sisteme, predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

V zapletenih razmerah konflikta ali nestabilnosti je lahko voda tisti dejavnik, ki situacijo poslabša, na primer ko to, da vlada ne zmore zagotoviti osnovne oskrbe z vodo, pripelje do odvzema legitimnosti državnim ustanovam in zaneti družbene nemire, ali če drugi dejavniki, kot so prehranska nepreskrbljenost, brezposelnost in notranje migracije sovpadejo z napetostmi zaradi vode, kar ima za posledico nestabilnost na več ravneh upravljanja.

Na kakšne načine je lahko voda sredstvo miru?

Pomanjkanje vode postaja vse večja težava na vseh celinah, kar najbolj prizadene revnejše skupnosti. Pri upravljanju tega omejenega vira moramo uporabiti integriran in vključujoč pristop s poudarkom na človekovih pravicah in na temelju dobrih, zaupanja vrednih podatkov, da bomo zagotovili odpornost na podnebne spremembe in poskrbeli za rastoče prebivalstvo na pravičen in trajnosten način.

V tem kontekstu je voda lahko katalizator za mir na vseh ravneh upravljanja.

• Na ravni skupnosti lahko voda poveže različne uporabnike vode oziroma »nosilce pravic« (pogosto iz različnih etničnih ali verskih skupnosti) v prizadevanjih za skupni cilj in zagotovi izhodišče za dialog, spravo in vzpostavljanje miru.

• Na ravni države lahko potreba po sodelovanju med različnimi sektorji, ki uporabljajo vodo, predstavlja izhodišče za usklajevanje različnih interesov.

• Na ravni čezmejnih območij sta lahko sodelovanje pri skupnih vodnih virih in vodna diplomacija izhodišče za komunikacijo in širše sodelovanje, ki seže dlje od vodnih virov. V pokonfliktnih razmerah igra vodno sodelovanje ključno vlogo pri vnovični vzpostavitvi zaupanja in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti, saj ponuja oprijemljivo podlago za sodelovanje in vzajemno razumevanje.

V izogib notranjim ali čezmejnim konfliktom morajo različni deležniki na vseh ravneh poskrbeti za učinkovito udeležbo nosilcev pravic, zlasti obrežnih skupnosti (tistih, ki so ob vodnih telesih), pri upravljanju. Poleg tega so za uresničevanje pristopa k upravljanju voda, ki temelji na človekovih pravicah, ključne transparentnost, odgovornost in prosta dostopnost informacij.

Kakšne so koristi povezovanja pri vprašanju voda?

Pokazalo se je, da čezmejno in medsektorsko vodno sodelovanje prinaša koristi, ki pospešijo napredek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja, kar vključuje zagotavljanje varne pitne vode in sanitarne ureditve, povečanje prehranske varnosti, ohranjanje zdravih načinov preživljanja in ekosistemov, pomoč pri krepitvi odpornosti na podnebne spremembe, prispevek k zmanjšanju ogroženosti zaradi naravnih nesreč, oskrbo z obnovljivimi viri energije, podporo mest in industrije ter spodbujanje regionalnega povezovanja in miru.

Čezmejno sodelovanje je ključno za ustvarjanje ugodnih razmer za naložbe in varnost. Prav tako okrepi pripravljenost varovati ekosisteme in zdravje ljudi, še posebej v primeru kriz, kot so suše, poplave ali nenamerno onesnaženje.

Kako lahko z našim sodelovanjem voda postane sredstvo miru?

Svetovni panel na visoki ravni o vodi in miru je bil ustanovljen leta 2015 v Ženevi na pobudo 15 sodelujočih držav članic Združenih narodov z namenom analiziranja vode v kontekstu ohranjanja miru in varnosti. Prelomno poročilo panela Dostop je stvar preživetja navaja konkretne predloge in priporočila, da bi voda postala sredstvo miru.

Tri splošna načela sodelovanja, s katerim voda postane sredstvo miru, so:

• Vodno sodelovanje mora biti vključujoče. Vodni viri so pomembni za več deležnikov, kar med drugim vključuje civilno družbo, oblast (državno in lokalno), staroselska ljudstva, medije, zasebni sektor in znanstveno skupnost na več ravneh, obenem pa vsi ti deležniki vplivajo na vodne vire. Pri sistemih upravljanja voda je treba upoštevati vidike medkulturnosti, spola, starosti in vključenosti vodnega sodelovanja ter raznolike vrednote deležnikov.

• Vodno sodelovanje mora biti medsektorsko. Če povežemo vodo, energijo, kmetijstvo, okolje in drugo, lahko poiščemo boljše kompromisne rešitve in okrepimo prednosti, ki jih omogoča kolektivno ukrepanje, obenem pa varujemo ekosisteme. Sistemi večnivojskega upravljanja so ključni za preseganje meja sektorskih področij na način, ki lahko da legitimne, pravične in trajnostne rezultate.

• Vodno sodelovanje mora biti tudi akcijsko naravnano. Koristi, ki jih sodelovalni procesi lahko prinesejo skupnostim, sektorjem, ekosistemom in državam za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja, se lahko uresničijo samo, če izvajamo konkretne korake v boju proti vrzelim v financiranju, nezadostnim in nedostopnim podatkom in informacijam, pomanjkljivostim pri razvoju zmogljivosti, šibkim sistemom upravljanja, katerih posledica so razmerja med deležniki, ki so slabo koordinirana in neizenačena, ter proti počasnemu uvajanju in sprejemanju inovativnih praks in tehnologij. Zgodnje in učinkovito sodelovanje na področju vodnih virov lahko prepreči tudi, da voda postane sprožilec, orožje ali žrtev v času oboroženih konfliktov. Prizadevanja za vzpostavitev formalnih sporazumov o porečjih in vodonosnikih med obrežnimi državami so ključna za dolgoročno uspešno sodelovanje.

Na splošno sta bistvenega pomena znanost in izobraževanje, ker ljudem omogočata izmenjavo in izkoriščanje znanja in podatkov ter oblikovanje skupnega razumevanja in rešitev. Za prihodnost je ključnega pomena, da izobrazimo ljudi (od osnovne šole naprej) o vlogi vode pri zagotavljanju miru, stabilnosti, družbene pravičnosti in blaginje, če želimo poskrbeti za ozaveščenost in znanja, ki bodo omogočila, da bomo zgradili bolj trajnosten in mirnejši svet, v katerem bo voda na vrhu lestvice prioritet.

Vir: https://www.un.org/en/observances/water-day