• Reklamacije
  • eKomunala
  • Najdi

Enter Title

Črpališče Stopiče

Tveganje je verjetnost nastanka zdravju škodljivih posledic, ki so nastale zaradi izpostavitve dejavnikom tveganj. Ti dejavniki pa so lahko: mikrobiološki, kemijski, fizikalni oziroma dejavniki, ki so v živilih, ali pa lastnosti ter stanje živila, ki lahko ogroža zdravje ljudi. Tveganje ocenjujemo glede na:

  • število potencialno prizadetih potrošnikov,
  • tveganje, ki ga neki agens predstavlja za zdravje,
  • verjetnost, da se bo potencialni dejavnik tveganja dejansko pojavil v pitni vodi.

 

VRSTE TVEGANJ


Mikrobiološko tveganje (aktualno tveganje) je povezano z uživanjem pitne vode, ta pa je povezana s povzročitelji okužb kot so bakterije, virusi, paraziti, glive itd. Izvor mikrobov je lahko notranji (prisotnost v surovi vodi) ali pa zunanji (kontaminacija na poti od zajetja do potrošnika). Število mikroorganizmov v pitni vodi je navadno v pozitivni korelaciji z jakostjo okužbe in količino tvorjenih toksinov, s posledicami. Simptomi se pojavijo kmalu po uživanju take vode in so posledica trenutne izpostavljenosti, zato v tem primeru govorimo o aktualnem tveganju.

Najpogosteje se ugotavlja mikrobiološko tveganje s pojavom escherichie coli (koliformne bakterije), ki je zanesljiv dokaz fekalnega onesnaževanja ker:
je prisotna v fecesu ljudi in toplokrvnih živali,
se jo dokaže z laboratorijsko metodo,
ni naravno prisotna v vodi in
je t.i. indikator prisotnosti najrazličnejših povzročiteljev okužb ter učinkovitosti postopkov kondicioniranja.

Uporabljeni izrazi: 

Escherchia coli:
voda je bila fekalno onesnažena ali pa je priprava klora in obdelava nezadostna

Koliforne bakterije: njihovo prisotnost obravnavati kritično(priprava vode)

Skupno število bakterij: ne uporabljamo kot pokazateljev fekalne kontaminacije je pa uporabna za presojo ustreznosti pitne vode(priporoča se pregled sistema da se ugotovi napako)

Skupno število bakterij pri 22 in 36 kaže na učinkovitost postopkov priprave in obdelave vode, je pa tudi odvisno od mesta odvzema

Fekalni streptokoki in enterokoki:  zanesljivi fekalni indikatorji ( še posebno v morski vodi) v vodi se skoraj ne razmnožujejo in se ohranijo dlje časa kot esherija ali koliforni, zelo so odporni izsuševanje in so tudi uporabni za rutinsko kontrolo po adaptacijah omrežja ali za ugotavljanje onesnaženja podtalnice s spiranjem iz zgornjih plasti zemlje.

Clostidijum perfingens s sporami  njihov izvor je lahko tudi v okolju ali zemlji. Njihova prisotnost kaže na fekalno onesnaženje, spore prežive v vodi dlje časa in so odporne na dezinfekcijo:

  • Če so prisotne v družbi ostalih pokazateljev je onesnaženje sveže
  • Če so sami je staro
  • Torej dezinfekcija ni bila zadostna

Glavni patogeni agensi, ki povzročajo bolezni s kontaminirano pitno vodo in jih navaja WHO, so:

  • Bakterije: Salmonella spp., Shigella spp., Vibrio cholerae, Escherichia coli, Yersinia enterocolitica,
  • Virusi: Adenovirusi, Enterovirusi, Norwalk virus, Rotavirusi, SRSV (Small Round Structured Viruses),
  • Paraziti: Giardia intestinalis, Cryptosporidium parvum, Entamoeba histolytica.
Kemijsko tveganje (kronično tveganje)
Dejavniki kemičnega tveganja so lahko v pitni vodi zaradi procesov v naravi kot posledice človekovih posegov v okolje v poljedelstvu, živinoreji, industriji in zaradi nepravilnosti v tehnoloških postopkih. Ti dejavniki lahko povzročajo akutne kratkotrajne (alergične reakcije) ali pa kronične (dolgotrajne) in celo karcinogene vplive.

Kemični dejavniki so največkrat strupene snovi iz:

  • kmetijske dejavnosti (pesticidi, herbicidi, insekticidi, fungicidi, algicidi, nematocidi, arkacidi in podobni regulatorji rasti, umetna gnojila, nitrati, nitriti, antibiotiki). V Sloveniji sta ena najbolj perečih problemov podtalnice herbicid Atrazin in njegov metabolit Desetilatrazin.
  • industrijske dejavnosti – toksični elementi (težke kovine, azbest, svinec, arzen, živo srebro, kadmij, cianidi). Pojavijo se zaradi nepravilnega odlaganja in vplivov industrije. Z izpiranjem pronicajo v podtalnico.
  • kemikalij - sredstev za vzdrževanje vodovodnih objektov (maziva, olje, močna razkužila, barve, agresivna čistila, zaščitni premazi).
  • sredstev za kondicioniranje pitne vode (dezinficensi in njihovi stranski produkti: klor, kloramini, klorfenoli, trihalometani; flokulanti; koagulanti).
Fizikalna tveganja so pogojena z organoleptičnimi lastnostmi pitne vode. Te so: obarvanost, motnost, okus in vonj. Motnost je izvor trdih organskih ali neorganskih delcev (ilovica, mulj, organske suspenzije, pesek, železo). Barva vode je posledica raztopljenih in koloidnih snovi. Rumena ali siva barva kaže na prisotnost organskih spojin in huminske kisline. Vonj in okus vode morata biti sprejemljiva brez posebnosti oziroma nezaznavna. Večja količina kloridov v vodi daje nekoliko slan okus. Vonj v vodi povzročajo prisotne hlapljive spojine, npr. vonj po plesni, gnilobi, kemikalijah (klorfenol).